Arhiv številk » 2025 »

Restriktivna izogibajoča motnja prehranjevanja je motnja prehranjevanja, pri kateri se
posameznik zaradi različnih razlogov izogiba določenemu živilu ali skupini živil, pri tem
pa izogibanje ni povezano z željo po zmanjšanju telesne mase. Ta značilnost jo ločuje od
sorodne motnje hranjenja anoreksije nervoze, ki ima sicer lahko zelo podobno klinično
sliko. Vnos nezadostne količine ali pomanjkljivo raznolike hrane lahko resno ogrozi … Preberite več >>

Podhranjenost je pogosto pomemben element tako pri somatskih boleznih kot pri duševnih
motnjah in poleg vpliva na telesno zdravje ter prognozo telesnih bolezni pogosto
pomembno prispeva tudi k psihološkemu stanju bolnika. Učinke stradanja in podhranjenosti
na psihološko stanje so opisovali že v prvi polovici 20. stoletja, danes pa vemo, da so učinki
na psihološko stanje zapleteni in posredovani s psihološkimi, … Preberite več >>

Programi zmanjševanja škode, povzročene zaradi uporabe prepovedanih psihoaktivnih snovi, so eden izmed štirih osnovnih konceptov strategije boja proti uporabi prepovedanih drog. Strategijo sestavljajo preprečevanje uporabe, zdravljenje in obravnava oseb, ki uporabljajo psihoaktivne snovi, programi zmanjševanja škode in zmanjševanje ponudbe prepovedanih drog. Že izraz zmanjševanje škode nam pove, da gre za ukrepe, s katerimi poskušamo zmanjšati škodo, nastalo zaradi uporabe psihoaktivnih … Preberite več >>

Obdobje mladostništva je zelo razgibano obdobje, polno sprememb, v katerem pogosto srečamo samopoškodovalno vedenje. Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena ločujemo od samomorilnega vedenja, ker namen povzročenih samopoškodb ni končanje lastnega življenja. Dejavnikov tveganja za razvoj takega vedenja je veliko, od mladostnikovih fizioloških predispozicij, kot sta starost in spol, do ožjega in širšega socialnega okolja ter njegovih osebnostnih potez ipd. Kljub … Preberite več >>

Zaznavanje in odzivanje na dražljaje sta sposobnosti vsakega živega bitja. Kadar pri tem procesu nastanejo motnje, govorimo o motnjah zaznavanja. Poznamo široko paleto možnih vzrokov, vendar se v članku osredotočamo na motnje zaznavanja, ki so posledica duševnih motenj. Zaznavne motnje smo razdelili na elementarne motnje zaznavanja, zaznavne anomalije, iluzije, depersonalizacije in derealizacije ter halucinacije, ki smo jih razčlenili glede na … Preberite več >>

Do sedaj so bile terapevtske možnosti zdravljenja depresije omejene večinoma na antidepresive, ki vplivajo na delovanje biogenih aminov (serotonin, dopamin, noradrenalin). Kljub uspešnosti na področju zdravljenja depresij pa imajo trenutni antidepresivi nekaj pomanjkljivosti. Glavna problema takega zdravljenja sta počasen začetek delovanja terapije in omejitve uspešnosti zdravljenja pri določenih bolnikih s t.i. odpornimi oblikami depresije. Glutamatni sistem se pojavlja kot nova … Preberite več >>

Sodobna medicina razume somatsko bolezen in zdravje kot biopsihosocialno celoto, medtem ko sistemski način razmišljanja dodatno vnese še družinski kontekst somatske bolezni in zdravja. Navezanost v družini razumemo kot evolucijsko pomembno, hkrati pa v odrasli dobi ponovno pridobi na pomenu ob nemoči in strahu zaradi somatske bolezni. Navezanost v družini se na telesnem nivoju procesira po stresni – endokrini in … Preberite več >>

Shizofrenija je huda duševna motnja, ki prizadene 1 % svetovne populacije. Mednarodna kva­lifikacija bolezni razlikuje več različnih tipov shizofrenije, in sicer paranoidno, hebefrensko, katatonsko, nediferencirano, rezidualno in enostavno shizofrenijo ter postshizofrensko depre­sijo. Clanek obravnava v razvitem svetu najpogostejšo paranoidno shizofrenijo in redkejšo kata­tonsko obliko. Klinični primer prikazuje redek prehod iz paranoidne oblike v katatonsko z vmesnim malignim nevroleptičnim sindromom.… Preberite več >>

Nevroleptični maligni sindrom je resen, življenje ogrožujoč zaplet zdravljenja s tipičnimi ali atipičnimi antipsihotiki (nevroleptiki). Je najredkejša in najresnejša z antipsihotiki povzroče­na motnja gibanja z rigidno povišanim mišičnim tonusom, za katero so značilni spremenjena zavest, vročina in disfunkcija avtonomnega živčnega sistema. Predstavljena sta dva primera nevroleptičnega malignega sindroma. Razpravljamo o klinični sliki, diagnostičnem postop­ku, diferencialnih diagnozah, patofiziologiji in zdravljenju nevroleptičnega … Preberite več >>

Pomemben delež bolnikov z bipolarno motnjo razpoloženja se ne odziva zadovoljivo na konven­cionalno farmakološko zdravljenje z litijem, antiepileptiki, antipsihotiki in antidepresivi. Številne študije opozarjajo na veliko tveganje za kronični potek bolezni in ponovitve epizod bolezni kljub prejemanju razpoložljive terapije. Ta trenutek niti nimamo enotne definicije za terapevtsko rezistentno bipolarno motnjo razpoloženja, zaradi česar je ocenjevanje števila na zdravljenje neodzivnih bolnikov … Preberite več >>

Članek povzema pregled trenutno najbolj preverjenih in zaželenih psihoterapevtskih postopkov pri kliničnem delu s starejšimi. Psihološke intervencije se pri starejšem bolniku lahko uporabljajo kot dopolnilna terapija ob psihotropnih zdravilih oz. kot nadomestilo medikamentoznega zdravljenja v primerih, kadar starejši odklanja zdravila ali pa imajo le-ta potencialno škodljive stranske učinke. Tehnike, ki temeljijo na pristopu kognitivno-vedenjske terapije, so zaradi pogoste rabe v … Preberite več >>