Arhiv številk » 2015 » 4 »

Funkcionalna motnja ali nepravilno gibanje oz. delovanje temporomandibularnega sklepa je pogosto stanje, katerega incidenca začne rasti v drugem desetletju življenja. Povezana je z različnimi kliničnimi simptomi in znaki, kot so bolečina in klikanje ob odpiranju in zapiranju ust, zavrto odpiranje ust, glavobol in vrtoglavica. Vzročni mehanizmi, ki privedejo do funkcionalne motnje temporomandibularnega sklepa, še niso popolnoma razjasnjeni. Znani so nekateri … Preberite več >>

IZHODIŠČA. Skeletni razred RIII (SRIII) je dentofacialna nepravilnost, katere osnovna značilnost je neskladje čeljustnic z nepravilnim položajem in/ali velikostjo zgornje in spodnje čeljustnice v sagitalni ravnini. Namen naloge je bil objektivno ugotoviti spremembe kostnih struktur in mehkih tkiv v obraznem profilu na stranskem telerentgenskem posnetku glave in vratu pri bolnikih s SRIII po različnih ortognatskih kirurških posegih. METODE. V raziskavo … Preberite več >>

IZHODIŠČA. Zdravljenje popolne brezzobosti s totalno protezo, podprto z zobnimi vsadki, je uveljavljena alternativa oskrbi s klasično totalno protezo, zlasti pri slabih anatomskih pogo­jih v spodnji čeljusti. Namen naše raziskave je bil oceniti razliko med zadovoljstvom bolnikov, ki so popolnoma brezzobi v spodnji čeljusti in oskrbljeni s klasično totalno protezo, in bol­nikov, oskrbljenimi s totalno protezo, podprto z zobnimi vsadki, … Preberite več >>

IZHODIŠČA. Neizrasli zgornji podočniki se pojavlja jo pri 2% populacije. Izdrtje mlečnega podočnika je možen preventivni ukrep in je naj bolj uspešno do dopol njenega 13. leta starosti. Kasneje je potrebna zapletena obravnava. Želeli smo zbrati epidemiološke podatke o neizraslih zgornjih podočnikih za slovensko populacijo. Poudarek je bil na starosti ob pričetku ortodontskega zdravljenja. Zanimalo nas je, če so napotenim … Preberite več >>

Vsaka pljučnica je lahko nevarna bolezen in kljub sodobnemu zdravljenju z antibiotiki je na petem mestu vzrokov smrti. Pri aspiracijski pljučnici, ki jo povzročijo po Gramu negativne anaerobne bakterije iz ustne votline in žrela, pa je smrtnost 30 % in več. Nevarnost aspiracijske pljučnice je velika predvsem pri alkoholikih, starejših nepokretnih bolnikih, bolnikih na intenzivnih oddelkih ali bolnikih po kapi. … Preberite več >>

Parodontalna bolezen je najbolj razširjena kronična vnetna bolezen ljudi. Začetek in razvoj vnetja obzobnih tkiv je pogojen s številom in vrsto mikroorganizmov v plaku ter z vnetno imunološkim odgovorom organizma. Raziskave s pomočjo analitične epidemiologije in mole­kularne biologije v zadnjem desetletju so pokazale, da vnetni proces v obzobnih tkivih ne ogroža samo obstoja zob, ampak lahko doprinese tudi k razvoju … Preberite več >>

Celjenje kostne rane, ki nastane pri puljenju zoba, se konča približno 60 dni po puljenju. Dobro zakostenevanje predstavlja čim bolj ohranjena višina alveolarne kostnine ter podobna gostota novonastale kostnine okolišnji kostnini. V raziskavi smo klinično in rentgenološko ocenili zakostenevanje zobne alveole dva meseca po puljenju. Za analizo višine zakostenevanja alveole smo uporabili geometrijsko analizo za primerjavo dveh rentgenogramov. Rentgenogram zoba … Preberite več >>

IZHODIŠČE. Diagnostika obraznih proporcev v zobni in čeljustni ortopediji temelji na analizi standardizirane fotografije obraza. Fotografija obraza je slikovna metoda, katere glavna pomanj­kljivost je, da je dvodimenzionalna projekcija obraza in je hkrati zelo subjektivna metoda analize. PREISKOVANCI IN METODE. V raziskavo smo vključili 80 preiskovancev, 40 mladostnic (x = 22,9 let, SD±1,4 leta) in 40 mladostnikov (x = 23,1 let, … Preberite več >>

IZHODIŠČA. Ortodontska diagnostika nam s pomočjo klasifikacijskih sistemov omogoča raz­vrstitev posameznih vrst zobnih in čeljustnih nepravilnosti (malokluzij). Za razvrščanje še vedno uporabljamo nekoliko izpopolnjen klasifikacijski sistem po Anglu (1899). Za kvanti­tativno vrednotenje malokluzij pa imamo različne okluzijske indekse. V Sloveniji je bil razvit Eismann-Farčnikov (EF) indeks, vendar je njegova rutinska uporaba v ortodontskih ambulantah omejena. NAMEN IN HIPOTEZE. Z namenom, … Preberite več >>

Avtorica je ugotavljala korelacijo med kliničnimi kazalci, kot so globina sondiranja, indeks papilarne krvavitve in sestava bakterij v subgingivalni flori obolelih predelov. Pregledali smo 23 pacientov z diagnozo parodontitisa in jim odvzeli 106 vzorcev. Pri kliničnem pregledu smo merili: indeks plaka, indeks papilarne krvavitve, gingivalni indeks in globino sondiranja. Za določanje sestave subgingivalne flore smo uporabili mikroskopiranje v temnem polju. … Preberite več >>

IZHODIŠČA. Žvečenje je ciklično gibanje spodnje čeljustnice, ki s pomočjo pripadajočih živ­cev, mišic in mehkih tkiv v ustni votlini na funkcionalnih zobnih površinah pripravlja bolus pred požiranjem. Rast in razvoj orofacialnega področja pri otroku pomembno vplivata na spre­membe žvečnega cikla. Čas in površina žvečnega cikla pri odraslem sta precej drugačna kot pri otroku. Cilj raziskave je opredeliti žvečenje pri otrocih … Preberite več >>

Usta predstavljajo vrata za vstop šte­vilnih mikrobov v prebavila in dihala. Ponavadi okužbo ustne votline preprečuje ustna sluznica in njeni čistilni mehanizmi (slina, luščenje epitelija), ki odplavljajo mikrobe globlje v prebavi­la. Pri obrambi ustne votline pred mikrobi sode­lujejo tudi številni imunski mehanizmi. Med nji­mi je zlasti pomembno izločanje molekul IgA, ki preprečujejo prodiranje mikrobov v sluznico in obenem pospešujejo uničevanje … Preberite več >>

V raziskavi je sodelovalo 44 preisko­vancev s sladkorno boleznijo tipa 1 in deset preiskovancev brez te bolezni. Stanje obzobnih tkiv smo določili glede na indeks plaka, gingivalni in­deks, indeks sulkusne krvavitve, globino sondi­ranja, izgubo epitelijskega prirastišča in izgubo alveolarne kosti, stanje zob pa z indeksom karioznih, ekstrahiranih in plombiranih zob. Iz dveh najglobljih obzobnih žepov vsakega preisko­vanca smo odvzeli vzorce … Preberite več >>