Arhiv številk » 1999 » 4 »

V retrospektivni študiji smo analizi­rali podatke o 282 bolnicah, ki so bile med letoma 1990 in 1992 primarno zdravljene zara­di epitelijskega ovarijskega malignoma na Onkološkem inštitutu in Ginekološki kliniki v Ljub­ljani. Vse smo sledili do leta 1997. Preživetja smo računali s Kaplan-Meierjevo metodo, relativna tveganja pa s Coxovim regre- sijskim modelom. Petletna preživetja glede na različne napovedne dejavnike so naslednja: … Preberite več >>

Postopek oploditve jajčne celice z injiciranjem semenčice v njeno citoplazmo je v osnovi spre­menil možnost zdravljenja moške neplodnosti. Opisana metoda mikrokirurške oploditve jajčeca omogoča očetovstvo tudi v primerih, ko so na voljo samo posamezne semenčice, ne glede na njihov izvor (ejakulirane ali izolirane iz tkiva moda). Partnerja lahko pričakujeta uspešno zdrav­ljenje (zanositev) v enem poskusu oploditve z vbrizganjem semenčice v … Preberite več >>

Oploditev je proces združevanja očetovskih in maternih kromosomov v aktivirani jajčni celi­ci. Najpogostejši vzrok za neoplojenost je nesposobnost semenčic, da bi prodrle v jajčno celico. V takšnih primerih lahko spolne celice spojimo tudi mehansko, združevanje njihovih kromo­somov pa prepustimo delovanju ooplazme. Pogoj za združitev kromosomov je skladno razvitje očetovskega in maternega kromatina in nastanek moškega in ženskega pronukleusa. Preob­likovanje kromatina … Preberite več >>

Izhodišče. Kljub dvomom o varnosti postopka oploditve v epruveti s prenosom zarodka (IVF-ET), postopka oploditve z vbrizganjem spermija v citoplazmo (ICSI) in uporabi zamrz­njenih zarodkov raziskave kažejo, da tveganje za prirojene nepravilnosti ni bistveno povečano. Izkazalo se je le, da so pri novorojenčkih, rojenih po oploditvi s postopkom ICSI, pogostejše nepravilnosti spolnih kromosomov. Dejavniki tveganja neplodnih parov so njihova višja … Preberite več >>

Od prve faze razvoja zdravil za indukcijo ovulacije je minilo že več kot 50 let. V tem času so se razvili novi pripravki, uporabljeni v različnih protokolih in različnih odmerkih, toda doslej še ni bil oblikovan protokol, ki bi bil ustrezen za vse ženske. Uspešnost indukcije ovulacije v po­stopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo namreč ni odvisna le od pripravkov, temveč … Preberite več >>

V zadnjih desetih letih je razvoj ultrazvočne diagnostike hiter, posebej na področju tri- in štiri-dimenzionalnega ultrazvoka. Namen članka je približati bralcu fizikalne osnove in možnosti uporabe teh tehnologij v ginekologiji in porodništvu. Opisani so načini prikaza informacij (pro­stornin), ki jih pridobimo s pomočjo tridimenzionalnega ultrazvočnega tipala. Predstavljeni so računalniški programi, ki se nahajajo v tridimenzionalnih ultrazvočnih aparatih in omo­gočajo merjenje … Preberite več >>

Prezgodnji porod je eden glavnih de­javnikov, ki v veliki meri prispevajo k perinatalni obolevnosti in umrljivosti. Prezgodnje rojstvo otroka lahko odložimo oz. poskušamo odložiti s tokolizo. Pridobljeni čas podaljšane nosečno­sti uporabimo za dajanje kortikosteroidov mate­ri, kar pospeši zorenje plodovih pljuč in nastajanje surfaktanta. S tem se zmanjša obolevnost in umrljivost prezgodaj rojenih otrok. Kot tokolitika se na Kliničnem oddelku za … Preberite več >>

Bolnice z rakom jajčnikov zdravimo in­dividualno. Osnovni način zdravljenja je opera­cija, pri kateri natančno ugotovimo razširjenost bolezni in skušamo odstraniti čim večjo količi­no tumorja. Zaradi narave širjenja raka so po­gosto potrebni obsežni in zahtevni posegi v trebušni votlini. Po operaciji večino bolnic zdravimo s citostatiki. Uporabljamo kombinaci­je različnih citostatikov, med katerimi so najpo­membnejši preparati cisplatine. Nekatere bolnice zdravimo s perkutanim … Preberite več >>

Odkrivanje zgodnjih oblik raka jajčni­kov je težavno. Bolezen v zgodnji fazi nima značilnih znakov. Še najpogosteje jo odkrijemo z ultrazvokom. Koncentracija tumorskega ozna­čevalca CA 125 v zgodnji fazi bolezni navadno ni povišana. Klinični pregled omogoča ugotav­ljanje večjih tumorjev, ki so pogosto znak napre­dovale bolezni. Pri ugotavljanju narave tumorjev ima nepogrešljivo vlogo ultrazvok, dodatne sli­kovne podatke pa dobimo še z računalniško … Preberite več >>

Downov sindrom je najpogostejši po­samezni vzrok za duševno zaostalost otrok. Prenatalno odkrivanje poteka v Sloveniji z amniocentezo in kariotipizacijo od leta 1981, in si­cer s presejanjem na podlagi starosti matere. V letih 1987–94 smo prenatalno odkrili le 17 % plodov z Downovim sindromom. Leta 1995 smo začeli s presejanjem s trojnim hormonskim te­stom v drugem trimesečju enoplodnih nosečno­sti. V materini … Preberite več >>

Pregrada v maternici je ena od razvoj­nih nepravilnosti maternice, ki povzroča največ težav. Pogosto je vzrok spontanim splavom, prez­godnjim porodom, nepravilni legi ploda v mater­nici, zastoju rasti ali celo smrti ploda v materni­ci. V zadnjih letih se je za odstranitev pregrade v maternici začela uporabljati histeroskopska resekcija. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali histeroskopska resekcija pregrade v maternici (HRPM) spremeni … Preberite več >>

Toksoplazmoza je zoonoza, ki jo povzroča zajedavec Toxoplasma gondii. Razširjena je povsod po svetu. Razširjenost okužbe med ljudmi je odvisna od izpostavljenosti ljudi oocistam, ki jih z iztrebki izločajo mačke, od prehrambenih in higienskih navad ljudi, ter od različnih podnebnih in zemljepisnih dejavnikov. Namen raziskave je bilo ugotoviti vpliv podnebnih in zemljepisnih dejavnikov na okuženost nosečnic z zajedavcem v … Preberite več >>

Prezgodnji porod z rojstvom nedonošenčka je povezan z neonatalno umrljivostjo, neonatal­no obolevnostjo z dolgotrajnimi zdravstvenimi posledicami in motnjami v nevrološkem razvoju. Dokazano je, da s pravočasnim dajanjem kortikosteroidov vsaj 24 ur pred prezgodnjim porodom zmanjšamo pojav zapletov. V nalogi smo želeli ugotoviti, zakaj je samo 38,6 % prezgodaj rojenih otrok z gestacijsko starostjo od 28.^0/7 (28 tednov in 0 … Preberite več >>

Urinska inkontinenca je pogosta motnja, ki lahko predstavlja precejšnjo čustveno, socialno in psihično breme za prizadeto žensko. Hkrati gre tudi za eno najpogostejših zdravstvenih težav pri ženski, še posebej v starosti. Stroški, ki jih ima zdravstveni sistem z diagnostiko in zdravljenjem te motnje, so v večini zahodnih držav primerljivi s stroški pri sladkorni bolezni ali pri hipertenziji. Zaenkrat je še … Preberite več >>

V članku so prikazane osnovne informacije o incidenci in etiopatogenezi endometrioze ter mikroskopske in makroskopske značilnosti. Prikazana je klinična slika ter vsi možni načini zdravljenja. Poudarjena je možnost malignih sprememb na ovarijih, kjer znaša incidenca ovarijskega karcinoma 4,5 % vseh bolnic z endometriozo.… Preberite več >>

V kasni nosečnosti in ob porodu se fibrinolitična aktivnost krvi pomembno spreminja. Vzrok tem spremembam bi bile lahko tudi spremembe v oksitocinu in prolaktinu, ki se ob porodu ter po njem zelo spreminjata. Spremembe oksitocina in prolaktina in spremembe posameznih sestavin fibrinolitičnega sistema smo opazovali v krvi petnajstih žensk, ki so rodile vaginalno (skupina V) in petnajstih žensk, ki so … Preberite več >>