Arhiv številk » 2011 » 1 »

Shizofrenija in bipolarna motnja sta duševni motnji, ki v svetu predstavljata pomemben javnozdravstveni problem, ki ga je z dovolj zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem mogoče razmeroma dobro obvladovati in nadzorovati. V želji izboljšati učinkovitost in varnost zdravljenja z antipsihotiki se z razvojem antipsihotikov druge generacije povečuje možnost za izbiro ustreznega oz. optimalnega zdravila ter tako omogoča učinkovito zdravljenje ob zmanjšani jakosti … Preberite več >>

Večina žensk v rodnem obdobju ima določene fizične in psihične simptome v dneh pred menstruacijo. Med drugim navajajo slabo razpoloženje, anksioznost, razdražljivost, pomanjkanje energije, težave s koncentracijo, bolečine v prsih, občutek napihnjenosti. Ko so simptomi moteči, jih označimo za predmenstruacijski sindrom oziroma predmenstruacijsko disforično motnjo, ko so zelo hudi in izrazito zmotijo normalno vsakodnevno delovanje posameznice. Točen mehanizem nastanka predmenstruacijskih … Preberite več >>

Slovenija, žal, zaseda prva mesta po samomorilnem količniku v Evropi in tudi v svetu. Med mladostniki beležimo 15–20 samomorov na leto. Samomori so izjemno redki med otroki. Med mladostniki gre večinoma za impulzivno odločitev za samomor, lahko pa najdemo v ozadju samomora tudi resno psihopatologijo ali duševno motnjo. Če gre v ozadju samomora za duševno motnjo, so to najpogosteje depresija, … Preberite več >>

V članku je predstavljen celovit geriatrični pregled (CGP) – nov pristop za obravnavanje geriatričnih bolnikov. CGP je sistematični pristop v zbiranju informacij, ki omogoča ustrezno in pravilno oceno zdravstvenega stanja starostnika, prepoznavanje bolezni in gerontoloških sindromov ter ugotavljanje funkcionalnega stanja bolnika. Pri CGP podatke o bolniku zbiramo in obdelujemo sistematično: najprej zberemo natančno določene subjektivne in objektivne podatke, ki jih … Preberite več >>

Prispevek obravnava spoznavne in duševne motnje pri Parkinsonovi bolezni, ki poleg upa­da motoričnih funkcij lahko hudo prizadenejo bolnike. Opisane so posebnosti klinične slike in farmakološko zdravljenje depresije, anksioznih motenj, demence, psihoze in delirija bol­nikov s Parkinsonovo boleznijo.… Preberite več >>

Nevroleptični maligni sindrom je redek, a življenjsko nevaren zaplet zdravljenja z nevroleptiki in drugimi psihotropnimi snovmi. Na osnovi pregleda literature avtorji opisujejo pogostnost motnje in razpravljajo o možnih vzrokih. Večina podatkov kaže na vpletenost dopamina in drugih nevromediatorjev v nastanek nevroleptičnega malignega sindroma. Dejavniki tveganja so prejšnje epizode sindroma, dehidracija, psihofizični nemir, večji odmerki in parenteralno dajanje nevroleptikov. Nevroleptični maligni … Preberite več >>

Nasilje je v sodobni družbi vse bolj prisotno. Posledice se kažejo v visokem številu poškodb in smrtnosti, zaradi česar nasilje postaja tudi velik javnozdravstveni problem. Za raziskavo sem se odločila zaradi dejstva, da je nasilno vedenje pri mladostnikih tudi pri nas vse bolj razširjeno, ter zaradi vpliva medijev, ki prek svojih izraznih možnosti oblikujejo način človekovega dojemanja sveta. Glede na … Preberite več >>

Nevroleptike so slučajno odkrili leta 1950. Z leti so se pri njihovi uporabi nabrale obsežne klinične izkušnje. Znanje o mehanizmu njihovega delovanja je omogočilo razvoj novih domnev o vzroku duševnih motenj. Dejansko so nevroleptiki še vedno simptomatska zdravila, saj ne delujejo na vzroke duševnih motenj. V preglednem članku avtorji kratko opisujejo odkritje in razvoj nevroleptikov, podrobneje pa obravnavajo mehanizme njihovega … Preberite več >>

V članku so poudarjeni starejši in sodobni koncepti folie à deux. Navedena so spoznanja o epidemiologiji, etiologiji, poteku bolezni in napovedi poteka bolezni. Nakazane so osnove diagnostike in zdravljenja skupaj z dilemami pri terapevtski obravnavi. Avtorica opozarja na nozološke povezave z reaktivno psihozo in poudarja pomen nadaljnjega raziskovanja folie à deux za razumevanje mehanizma nastanka blodenj.… Preberite več >>

Že v zgodnjih opisih sindromov, za katere sedaj vemo, da predstavljajo del Lymske borelioze, zasledimo tudi razne psihiatrične zaplete. Čeprav so psihiatrični zapleti nedvomno pogosti, pa so razen posameznih primerov redko opisani. Po vdoru v osrednje živčevje lahko ostane Borrelia burgdorferi v latentnem stanju mesece ali leta. Psihiatrični simptomi, ki jih najpogosteje povezujejo z Lymsko boreliozo, so razdražljivost, čustvena labilnost … Preberite več >>

Ocenjevali smo depresivnost in anksioznost 81 mladostnikov, ki so bili sprejeti na Oddelek za mladostnike Centra za mentalno zdravje. Izsledke smo primerjali z 122 mladostniki kontrolne skupine. Iskali smo dejavnike tveganja, ki odločilno vplivajo na depresivnost in anksioznost. Za zbiranje podatkov smo uporabili usmerjeni klinični intervju in psihološka testa za merjenje depresivnosti (angl. Beck Depression Inventory, BDI) in anksioznosti … Preberite več >>

Sodobna medicina posveča motnjam hranjenja vedno več pozornosti. Uradna razvrstitev bolezni navaja tiste klinične enote, ki so povezane z izrazitimi motnjami tako v telesnem kot v duševnem zdravstvenem stanju. Pri praktičnem delu srečujemo motnje hranjenja, ki se stopnjujejo od prehodnih, reaktivnih oblik do že ustaljenih bolezenskih stanj, ki so povezana z vrsto posledic na vseh organskih sistemih. Čeprav so telesne … Preberite več >>

Avtorica v članku najprej predstavi afektivne motnje, nadaljuje pa s pomenom bazičnih genetskih raiskav pri afektivnih psihozah, ne zajema pa epidemioloških študij. Omenjene so različne metode genetskega mapiranja in težave v zvezi s tem. Opisane so tri hipoteze o lokalizaciji glavnega lokusa za afektivne psihoze na kromosomih in ti na kromosomih X, 11, 6. Omenjena pa je tudi možnost poligenskega … Preberite več >>

V članku so predstavljena izhodišča, pogoji in postopek ter sestavni deli psihiatričnega pre­gleda z namenom, da bi študent medicine pridobil osnovno orientacijo pri njegovi izvedbi. Opisani so zunanji in notranji dejavniki, ki nanj vplivajo. Osrednji del pa sestavljata razdel­ka o obeh ključnih delih psihiatričnega pregleda: o psihiatrični anamnezi in o oceni duševnega stanja. Natančneje so podani njuni sestavni deli, njihove … Preberite več >>

Slušno zaznavanje je lahko moteno na različnih nivojih. V prispevku je poudarek na tistih motnjah, ki se pogosto pojavljajo pri osebah z duševnimi motnjami. Predvsem so opisane slu­šne halucinacije, ki spadajo med dramatičnejše duševne simptome in lahko močno vplivajo na bolnikovo delovanje ter na njegov odnos z okolico, prizadenejo pa tudi bolnikove svojce. Prispevek na kratko predstavi še tiste motnje … Preberite več >>