Arhiv številk » 2023 »

Približno 40% telesne mase predstavljajo mišice, ki se med seboj razlikujejo v svoji sestavi
in funkciji. Razdelimo jih na skeletne in gladke mišice, kot posebna mišica izstopa
srce. Mišice nam omogočajo premikanje skozi prostor in sporazumevanje, pokončno držo
in stabilnost, pretakanje krvi po telesu in dihanje, prebavo in odvajanje seča, rojevanje
otrok, vid, zaščito organov, termoregulacijo in zagotavljajo zalogo energije. … Preberite več >>

Imunologija telesne vadbe se je začela z opažanji, da pretrenirani športniki pogosteje zbolevajo
za okužbami dihal. V zadnjih 20 letih pa se je zaradi vpliva spoznanj o zdravstveni
koristnosti telesne vadbe začelo proučevati tudi korist redne in zmerne telesne vadbe
za imunski sistem. Poskusi s cepljenjem so pokazali, da redna zmerna telesna vadba za
15–20% poveča odziv na cepljenje pri … Preberite več >>

Skeletne mišice zavzemajo kar okoli 40 % celotne telesne mase. Z mišičnim krčenjem telesu
omogočijo gibanje in opravljanje motoričnih aktivnosti, kot sta dihanje in žvečenje, kar
je nujno za preživetje. Gibanje ni nujno potrebno zgolj za preživetje, ampak je ključno tudi
za ohranjanje in krepitev zdravja ter vzdrževanje kakovosti življenja. Mišice s svojo aktivnostjo
posredno ali neposredno vplivajo na delovanje … Preberite več >>

Članek obravnava pomen mišično-skeletnega sistema v različnih življenjskih obdobjih,
in sicer od rojstva do starosti. Izpostavlja pomen vadbe za moč kot ene izmed najpomembnejših
komponent zdravega življenjskega sloga poleg aerobne vadbe in uravnotežene
prehrane ter možnosti vseživljenjskega spremljanja mišične jakosti za odkrivanje vzročnih
povezav med telesno zmogljivostjo in zdravstvenim stanjem posameznika.

Skeletna mišica je organ, ki se krči po človekovi volji, deluje pa tudi endokrino. Miokini
so signalne molekule, ki jih tvorijo in izločajo mišična vlakna – na celice delujejo avtokrino,
parakrino ali endokrino. Miokini igrajo ključno vlogo pri sporazumevanju med mišicami,
mišičnimi celicami in drugimi organi (možgani, maščevjem, endotelijem, kožo,
imunskim sistemom itd.). Redna telesna dejavnost je poceni ukrep, ki … Preberite več >>

Hemostaza je fiziološki mehanizem, ki na mestu poškodbe žile ustavi krvavitev z nastankom krvnega strdka, obenem pa omogoča, da kri v žilah ostaja tekoča. Pri hemostazi sodelujejo: žilna stena, trombociti, dejavniki strjevanja krvi iz plazme in poškodovane tkivne celice. Opisujemo primarno in sekundarno hemostazo. Primarna hemostaza vključuje močno vazokonstrikcijo na mestu poškodbe žile ter nastanek primarnega ali belega tromba iz … Preberite več >>

Spremenjeno delovanje avtonomnega živčnega sistema je tesno povezano s patofiziologijo številnih bolezenskih stanj, kot so miokardni infarkt, srčno popuščanje in diabetična nevropatija, ali pa igra celo ključno vlogo v patogenezi nekaterih bolezni, kot so motnje srčnega ritma ali nenadna srčna smrt. Opazovanje delovanja avtonomnega živčevja nam prav zato lahko služi kot pokazatelj napredovalosti različnih patologij ali pa celo kot napovedni … Preberite več >>

Razlaganje elektroencefalografskega zapisa je pogosto omejeno na to, da elektroda nad izvorom aktivnosti v možganih zazna največji potencial, bolj oddaljene elektrode pa manjši potencial. Takšna interpretacija je lahko napačna. Sodobni pristopi pojasnjujejo genezo elektroencefalografskega signala z dipolnimi generatorji, vendar lahko ta signal na lasišču zelo dobro razumemo s pomočjo koncepta prostorskega kota. Pristop je zelo intuitiven, saj je velikost potenciala … Preberite več >>

Prilagoditve telesa na napor so deloma posledica lokalnih sprememb notranjega okolja, večji del prilagoditev pa je sistemskih in vplivajo predvsem na spremenjeno delovanje srčno-žilnega sistema. Pri tem ima ključno vlogo avtonomni živčni sistem. Končni namen prilagoditve srčno-žilnega sistema na telesno aktivnost je, da telo dobi zadosti kisika za opravljanje dela med naporom. Večja obremenitev pomeni večjo porabo kisika in zato … Preberite več >>

Med telesno dejavnostjo se v aktivnih mišicah močno poveča nastajanje toplote; telesna temperatura lahko naraste za dve ali celo več stopinj. Termoregulacija nam omogoča, da odvečno toploto oddamo v okolico. Osnovni fizikalni in fiziološki principi termoregulacije so podobni kot v mirovanju, obstaja pa nekaj razlik. Med telesno dejavnostjo termoregulatornim refleksom, ki večajo pretok krvi skozi kožo za ohranjanje ničelne bilance … Preberite več >>

Telesni napor pomeni večjo porabo energije v našem telesu, še posebej v aktivnih skeletnih mišičnih celicah. Neposreden vir energije za mišično kontrakcijo je ATP, ki nastaja v celicah aerobno ali anaerobno. Pri zmernih obremenitvah vsa potrebna energija nastaja aerobno, saj se naše telo tako lokalno (aktivne skeletne mišice) kot sistemsko (srčna akcija, dihanje) prilagodi naporu. Poveča se vnos kisika v … Preberite več >>

Membranski potencial celice je odvisen od koncentracijskega gradienta ionov preko membrane in od prevodnosti membrane za ione. V mirovanju je transmembranski potencial celice negativen glede na zunanjost celične membrane. Vsak dražljaj, ki sproži tok ionov preko membrane, povzroči spremembo v membranskem potencialu. Celica, ki je dražljaj prejela, se nanj lahko odzove bodisi z nastankom stopenjskega potenciala bodisi z nastankom akcijskega … Preberite več >>

Prvi del članka obravnava Nernstov potencial določene vrste ionov kot razliko v električnem potencialu med dvema področjema, ki uravnovesi razliko v kemični potencialni energiji med tema področjema, nastalo zaradi različnih koncentracij ionov v teh dveh področjih. Če je celična membrana prepustna za samo eno vrsto ionov, je membranski potencial v trenutku, ko je vsota vseh tokov preko membrane enaka nič, … Preberite več >>

Eksocitoza, katere del je tudi fuzija membrane mešička in plazmaleme, je značilna za evkariontske celice in ima pomembno vlogo v mnogih celičnih procesih. Dolgo časa je na razisko­valnem področju prevladovalo mnenje, da celoten potek eksocitoze katalizirajo le proteini. Takemu pogledu pravimo tudi proteocentrični. Sele v zadnjih dveh desetletjih je postalo jasno, da na uravnavanje eksocitoze pomembno vplivajo tudi lipidi, za … Preberite več >>