Medicinsko področje
Stereotaktična radioterapija
Stereotaktična radioterapija telesa je visoko natančna, neinvazivna in slikovno vodena oblika hipofrakcionirane radioterapije, pri kateri tumorsko tkivo obsevamo z visokimi dozami v nizkem številu obsevalnih odmerkov ali frakcij (1–8). Če…
Preberi več ›Stereotaktična radioterapija telesa za zdravljenje refraktarne prekatne tahikardije
Stereotaktična radioterapija telesa je radioterapevtska metoda, ki omogoča natančno izsevanje visokega obsevalnega odmerka v nizkem številu frakcij na majhno prostornino tarčnega tkiva, ob čemer je prizadetost okolnega tkiva čim manjša.…
Preberi več ›Radioterapija s protoni
Radioterapija je zdravljenje bolezni z ionizirajočim sevanjem, ki povzroči okvaro genetskega zapisa celice in s tem onemogoči njeno delitev. V procesu zdravljenja raka jo lahko uporabljamo samostojno ali v kombinaciji…
Preberi več ›Presejalni program za pljučnega raka
Pljučni rak kljub novim načinom zdravljenja po umrljivosti ostaja na prvem mestu medvsemi raki, prav tako je petletno preživetje le okoli 20 %. Podatki raziskav kažejo, da lahkopresejanje pljučnega raka…
Preberi več ›Paraneoplastični sindromi
Paraneoplastični sindromi so redki klinični sindromi, ki nastanejo kot posledica sistemskih učinkov tumorjev. Nastanejo po dveh glavnih mehanizmih: neimunološki in imunološki mehanizmi. Neimunološki mehanizmi so povezani s tumorskim izločanjem hormonov,…
Preberi več ›Nova skupina zdravil v onkologiji: konjugati protitelesa in zdravila
Cilj onkološkega zdravljenja je čim učinkoviteje uničiti tumorske celice in pri tem povzročiti čim manj neželenih učinkov na zdrava tkiva in organe. To je mogoče doseči le s strategijo, ki…
Preberi več ›Kombinirano zdravljenje z radioterapijo in sistemsko terapijo
Radioterapija in sistemska terapija sta skupaj s kirurgijo osnovna načina zdravljenja v onkologiji. Največkrat ju uporabljamo zaporedno, lahko pa ju kombiniramo in s sočasnim zdravljenjem dosežemo boljši učinek na tumor,…
Preberi več ›Klinično raziskovanje v onkologiji
Sodobno zdravljenje in spremljajoča obravnava, ki bolnikom z rakom podaljša življenje in/ali kakovost njihovega življenja, ne bi bila možna brez kliničnega raziskovanja. Vir novih spoznanj v onkologiji je, podobno kot…
Preberi več ›Klinična uporabnost tumorskih označevalcev in njene omejitve
Razvoj raka je stopenjski proces, njegov temelj pa predstavljajo spremembe v genetskem zapisu in izražanju genov. Te spremembe je mogoče opredeliti z genetskimi ali laboratorijskimi biokemijskimi metodami in jih uporabiti…
Preberi več ›Kirurška odstranitev solitarnih zasevkov nadledvične žleze – sistematični pregled literature
Solitarne zasevke raka v nadledvični žlezi odkrijemo pri tretjini ali več bolnikov z rakomin so pogosto znak sistemsko napredovale bolezni. Najpogosteje so to zasevki pljučnegaraka, raka ledvice, debelega črevesa, dojk…
Preberi več ›Deeskalacija kirurškega zdravljenja v onkologiji
Čeprav predstavlja kirurška onkologija že od nekdaj temelj zdravljenja solidnih rakov, je napredek v dopolnilnem onkološkem zdravljenju omogočil deeskalacijo kirurškega zdravljenja, kar pomeni manj agresivne oblike zdravljenja ob enakem oz.…
Preberi več ›Biološke osnove zdravljenja z ionizirajočim sevanjem
Ionizirajoče sevanje se uporablja za zdravljenje raka. Temelji na glavnem učinku ionizirajočega sevanja, poškodbi molekule DNA in posledičnem odmrtju obsevane celice. Poleg poškodb DNA povzroča tudi druge znotrajcelične poškodbe makromolekul.…
Preberi več ›Študija biokompatibilnosti za potrditev optimalno izbranih slojev večslojnega protibolečinskega materiala za oskrbo ran
IZHODIŠČA. Številna znanstvena in klinična dognanja potrjujejo, da bolečina upočasnjuje proces celjenja ran. V naših predhodno objavljenih raziskavah smo predstavili prototip protibolečinske obloge z vključenima dvema protibolečinskima zdravilnima učinkovinama, pri…
Preberi več ›Bolnica z vaskulitisom povezanim s protitelesi proti citoplazmi nevtrofilcev in s protitelesi proti glomerulni bazalni membrani povzročeno boleznijo
Vaskulitisi povezani s protitelesi proti citoplazmi nevtrofilcev spadajo med vaskulitise majhnih žil in lahko povzročijo okvare številnih organov, najpogosteje ledvic, zgornjih in spodnjih dihal, prebavil, kože ter živčevja. Za njih…
Preberi več ›Hemostaza
Hemostaza je fiziološki mehanizem, ki na mestu poškodbe žile ustavi krvavitev z nastankom krvnega strdka, obenem pa omogoča, da kri v žilah ostaja tekoča. Pri hemostazi sodelujejo: žilna stena, trombociti,…
Preberi več ›Z delom povezana nevrodegenerativna obolenja
Pravega obsega poklicnih in s poklicem povezanih nevroloških bolezni v populaciji ne poznamo. Znanstveno dokazano so s škodljivimi kemičnimi, biološkimi in fizikalnimi dejavniki na delovnem mestu povezane številne akutne, subakutne…
Preberi več ›Ocenjevanje tveganja za srčno-žilna obolenja pri osebah z družinsko hiperholesterolemijo
Družinska hiperholesterolemija je ena od najpogostejših dednih metabolnih bolezni. Pri bolnikih z družinsko hiperholesterolemijo je proces ateroskleroze močno pospešen, tveganje za zgodnji pojav srčno-žilnih obolenj pa kar do 80-krat večje…
Preberi več ›Uporaba šolske torbe kot dejavnik tveganja za pojav bolečine pri otrocih: pregled literature
Pogostnost in simptomi mišično-skeletnih obolenj z leti naraščajo zaradi obremenitev in degenerativnih sprememb, vendar pa so vse pogostejši tudi že v mladosti. Eden od ergonomskih dejavnikov tveganja za nastanek bolečine…
Preberi več ›Hiperparatiroidizem in celiakija – izzivi v diagnostiki
Glavno vlogo v uravnavanju serumskega kalcija imajo obščitnične žleze, ki izločajo peptidni hormon parathormon. Parathormon zvišuje serumski kalcij preko učinka na kosti, ledvice in črevesje. Motnje v delovanju obščitničnih žlez…
Preberi več ›Patofiziološke osnove diagnostičnih preiskav za ugotavljanje anemije pri plodu s prikazom primera
Anemija pri plodu je potencialno smrtno nevarno stanje v nosečnosti, ki zahteva hitro ter natančno diagnozo, pazljivo spremljanje in ustrezno pravočasno ukrepanje. Klinična slika je odvisna od več dejavnikov, med…
Preberi več ›Najpogostejši zapleti po operativnem zdravljenju miomov
Miomi so najpogostejša benigna novotvorba maternice. Dokončno zdravljenje pri simptomatskih bolnicah je najpogosteje kirurško in lahko zajema odstranitev miomov ali odstranitev celotne maternice. Miomektomijo lahko v odvisnosti od vrste in…
Preberi več ›Zdravljenje akutne maligne zapore levega dela debelega črevesa
Urgentne operacije zaradi nenadne maligne zapore levega dela debelega črevesa so povezane z višjo pooperativno smrtnostjo in obolevnostjo kot elektivne operacije. Mnenja o optimalnem kirurškem pristopu si niso enotna. Na…
Preberi več ›Funkcionalna motnja temporomandibularnega sklepa – vloga magnetne resonance
Funkcionalna motnja ali nepravilno gibanje oz. delovanje temporomandibularnega sklepa je pogosto stanje, katerega incidenca začne rasti v drugem desetletju življenja. Povezana je z različnimi kliničnimi simptomi in znaki, kot so…
Preberi več ›Uporaba tehnologije zaznavanja svetlobe valovnih dolžin blizu spektra infrardeče svetlobe za oceno bolečine pri novorojenčkih
IZHODIŠČA. Prepoznavanje bolečine pri novorojenčkih je težavno in velikokrat podcenjeno. Odziv na bolečinski dražljaj lahko opredelimo z različnimi lestvicami, ki merijo spremembo vedenja, ter z meritvami fizioloških parametrov, kot npr.…
Preberi več ›