Arhiv številk » 2014 » 4 »

Pri športnikih, ki pri svojem športu uporabljajo dominantno roko v tipičnih gibih roke nad glavo, pride do značilnih anatomskih in biomehanskih prilagoditvenih sprememb v področju rame. Ločimo tri glavne skupine prilagoditev: spremembe na nivoju glenohumeralne rotacijske gibljivosti, spremembe položaja in gibanja lopatice ter mišično neravnovesje med notranjimi in zunanjimi rotatorji. Opisane spremembe so sprva fiziološke, vendar lahko dolgoročno privedejo do … Preberite več >>

IZHODIŠČA. Neprimerna obutev je pomemben dejavnik tveganja za nastanek razjede na dia­betični nogi, še zlasti pri bolnikih z deformiranimi nogami in senzorično nevropatijo. Z ra­ziskavo smo želeli ovrednotiti metodo merjenja nog z laserskim tridimenzionalnim merilnim sistemom, zbrati podatke o velikosti in obliki nog v populaciji sladkornih bolnikov ter oce­niti smiselnost trženja obutve v različnih dolžinskih in širinskih številkah za levo … Preberite več >>

IZHODIŠČA. Rak dojke je najpogostejši rak pri ženskah v Sloveniji. Bolnice imajo po zaključenem zdravljenju raka dojke težave na številnih področjih funkcioniranja, zato bi potrebovale celostno rehabilitacijo. Namen naše raziskave je bil ugotoviti, s katerimi težavami se bolnice srečujejo v različnih fazah zdravljenja in kateri dejavniki najbolj vplivajo na kakovost njihovega življenja.

METODE. Dan pred operacijo smo bolnice z rakom … Preberite več >>

Rehabilitacijski sistem za ponovno učenje hoje je namenjen urjenju hoje bolnikov z nepo­polno okvaro hrbtenjače kmalu po nezgodi. Predstavljajo ga trije sistemi: aktuacijski, senzorni in kognitivni. Aktuacijski sistem je izveden z uporabo aferentne električne stimulacije. Sen­zorni sistem predstavljajo goniometri, žiroskopi, akcelerometri, nožna stikala in računalniški vid. Kognitivno informacijo posredujemo bolniku v obliki senzorne električne stimulacije, zvoč­ne ali vidne povratne zanke.… Preberite več >>

Umetna ventilacija pomeni dovajanje zraka v pljuča bolniku, ki zaradi določene bolezni ali stanja ne more samostojno dihati, na umeten način, s pomočjo naprave (ventilatorja). Na ta način bolniku v kronični alveolarni hipoventilaciji izboljšamo ali normaliziramo tlake plinov v arterijski krvi. Poznamo umetno ventilacijo s pozitivnim in negativnim tlakom. Prednost dajemo umetni ventilaciji s pozitivnim tlakom. Pri umetni ventilaciji s … Preberite več >>

Članek prikazuje možnost nadomestitve manjkajočih informacij o položaju ali prenosu teže pri osebah s poškodbo hrbtenjače. Najprej je podan pregled do danes uporabljenih metod za prenos informacij, posebno v protetiki in pri funkcionalni električni stimulaciji. Natančneje je predstavljena metoda prenosa informacij preko kože na podlahteh rok, s čimer se najbolje približamo refleksnemu gibu, saj mora bolnik s paraplegijo glede na … Preberite več >>

Multipla skleroza in bolečina sta po­gosto povezani. Bolečine povzroči bolezenski proces ali pa so posledica okvar, ki so posledi­ca bolezni. Veliko bolnikov se z bolečinami sre­ča že v začetku bolezni. Nevralgija trivejnega živca povzroči ene najhujših znanih bolečin, ki lahko trajajo zelo dolgo. Tudi pogosto vnetje vidnega živca je povezano z bolečinami v zrklu. Najhujše so kronične bolečine, najbolj dizestetične … Preberite več >>

Funkcijski test roke po Jebsenu je eden od testov za ocenjevanje funkcije roke. Slovenska ver­zija testa je povzeta po originalni angleški verziji. Test je sestavljen iz devetih podtestov, ki predstavljajo širok izbor funkcije roke: pisanje, labirint, karte, drobni predmeti, žetoni, simu­lirano hranjenje, navijanje matice na vijak, veliki lahki predmeti in veliki težki predmeti. Vzo­rec je zajel rezultate 212 zdravih prostovoljcev. … Preberite več >>

V slovenskem zdravniškem žargonu je navadno slišati ime Sudeck za razmeroma pogost bole­činski zaplet po operacijskem posegu ali poškodbi, ki se že od leta 1994 uradno imenuje kom­pleksni regionalni bolečinski sindrom. Obstaja vrsta teorij o patogenezi in vsaka predstavlja delček v mozaiku razumevanja tega sindroma. V novejšem času je izhodišče raziskav uteme­ljena domneva o presnovni motnji, ki bi jo bilo … Preberite več >>

V prispevku je predstavljena 40-letna bolnica, pri kateri smo zaradi bolečin, parestezij in zmanjšane občutljivosti na distalnih delih spodnjih okončin kljub normalnim izvidom klasične elektrofiziološke (elektromiografske) preiskave sumili na periferno nevropatijo. Pri določanju občutlji­vosti za hlad, toploto in bolečino zaradi mraza in zaradi vročine ter elektrofiziološki oceni delovanja avtonomnega živčevja smo pri bolnici ugotovili hudo nevropatijo somatskih in avtonomnih tankih … Preberite več >>

V članku smo opisali in ovrednotili de­javnike, ki vplivajo na rezultate psihofizikalnih prei­skav, termometrije in vibrametrije. Zaznavni pra­gi so odvisni od različnih zunanjih in notranjih de­javnikov, ki jih moramo upoštevati pri razlagi ugo­tovitev. Rezultati preiskav temeljijo na subjektivnih odgovorih preiskovancev in so zato manj objektiv­ni. Povezovanje rezultatov psihofizikalnih testov z ugotovitvami natančnega kliničnega pregleda in drugih preiskav omogoča natančno opredelitev … Preberite več >>

V članku predlagamo metode in naprave za merjenje in vrednotenje prijemanja v rehabilitacijskem okolju. Študij prijemanja smo razdelili v tri faze: faza približevanja predmetu, faza izvajanja sile na predmet in faza spreminjanja orientacije prijetega predmeta. Vse izvirne metode so osnovane na računalniškem merjenju in omogočajo kvantitativno vrednotenje prijema­nja. Z meritvami zdravih oseb smo pridobili referenčni primerjalni vzorec. Merjenje sile prijema … Preberite več >>

Članek govori o dihalni funkciji bolnikov z mišičnimi in živčno-mišičnimi boleznimi. Opisane so posledice oslabelosti dihalnih mišic, kot so nenormalne vrednosti pljučnih funkcijskih testov, spremenjena frekvenca dihanja, neučinkovit kašelj, dihanje s pomožnimi dihalnimi mišicami, paradoksno dihanje, zmanjšano delovanje trebušne prepone, glosofaringealno dihanje, alveolarna hipoventilacija med spanjem in kronična alveolarna hipoventilacija z dispnejo in cianozo.… Preberite več >>

Možganska skorja je sestavljena iz velikega števila različnih živčnih celic in za uspešno delo­vanje živčevja pomembnih povezav. Aktivnost določajo signali v dovodnih vlaknih, ki vzdražijo živčne celice v možganskih središčih. Od njih do efektornih organov prenašajo impul­ze odvodna vlakna. Makro- in mikroskopska urejenost možganov omogoča natančno določeno organiziranost, ki je skupaj z natančnostjo povezav predpogoj za uspešno vodenje vsega, kar … Preberite več >>