Arhiv številk » 2023 »

Imunologija telesne vadbe se je začela z opažanji, da pretrenirani športniki pogosteje zbolevajo
za okužbami dihal. V zadnjih 20 letih pa se je zaradi vpliva spoznanj o zdravstveni
koristnosti telesne vadbe začelo proučevati tudi korist redne in zmerne telesne vadbe
za imunski sistem. Poskusi s cepljenjem so pokazali, da redna zmerna telesna vadba za
15–20% poveča odziv na cepljenje pri … Preberite več >>

Streptococcus dysgalactiae subsp. equisimilis (betahemolitični streptokoki skupine C/G) so vse bolj prepoznani kot pomemben povzročitelj bakterijskih okužb pri človeku. Predstavljajo del normalne mikrobiote kože in sluznic zgornjih dihal, prebavil, spolovil in sečil, ob ustreznih pogojih pa so sposobni povzročiti tako povrhnje okužbe kože in mehkih tkiv kot tudi invazivne okužbe globokih tkiv in življenje ogrožajoči streptokokni sindrom toksičnega šoka. Rezultati … Preberite več >>

Pneumocystis jirovecii pljučnica se pogosto pojavlja pri imunsko oslabelih bolnikih. Povzroča veliko smrtnost, zato je pomembno, da nanjo pri teh bolnikih pomislimo ter uporabimo ustrezne diagnostične metode. Ob sumu nanjo opravimo slikovno diagnostiko (rentgenogram in včasih tudi računalniško tomografijo pljuč), odvzamemo kri za biokemične preiskave (laktatno dehidrogenazo in beta-D-glukan) ter izločke dihalnih poti za direktni mikroskopski prikaz (klasično barvanje in … Preberite več >>

IZHODIŠČA. Antibiotiki so protibakterijske učinkovine, ki jih uporabljamo za izkustveno, usmerjeno in profilaktično zdravljenje infekcijskih bolezni. Čeprav je večina antibiotikov predpisanih zunaj bolnišnic, le-te ostajajo žarišča nastajanja odpornosti bakterij. Kljub številnim raziskavam po svetu še vedno ne vemo, kakšna naj bi bila optimalna poraba antibiotikov v bolnišnicah.

METODE. V retrospektivno raziskavo smo vključili naključno izbrane bolnike, starejše od 15 let, … Preberite več >>

Proti meticilinu odporen Staphylococcus aureus (MRSA) je bil prvič izoliran pred več kot 30 leti in kmalu postal eden najpomembnejših povzročiteljev bolnišničnih okužb tako pri odrasli kot tudi pri otroški populaciji. V zadnjem času se v izvenbolnišničnem okolju vse pogosteje soo­čamo s pojavljanjem sevov MRSA, ki se po dejavnikih odpornosti in virulence ter dejavnikov tveganja za okužbo z MRSA razlikujejo … Preberite več >>

Pregledni članek obravnava interakcije v zapleteni mikrobni združbi in razlaga nekatere vidi­ke komuniciranja, kakor tudi interakcije med različnimi medicinsko pomembnimi bakterijami. Mikrobi lahko pozitivno vplivajo drug na drugega in s tem sodelovanjem uspešno premagu­jejo neugodne razmere v določenem okolju. Vpliv interakcij je lahko tudi negativen, saj številne bakterije in glive s svojimi produkti zavirajo rast ali celo uničijo drugo mikrobno … Preberite več >>

Tuberkuloza ponovno postaja velik zdravstveni problem, saj število obolelih v svetu v zadnjih letih narašča, povečuje pa se tudi število sevov Mycobacterium tuberculosis, odpornih proti več antituberkulotikom. Metode molekularne mikrobiologije vzbujajo največ upanja za izboljšanje in odpravo nekaterih pomanjkljivosti klasične laboratorijske diagnostike tuberkuloze. Med molekularnimi metodami so najbolj razvite in raziskane različne tehnike pomnoževanja majhnih (za določen mikroorganizem) značilnih delcev … Preberite več >>

Imunost omogočajo številni mehanizmi, ki so se skozi evolucijo izoblikovali kot odgovor na mikrobne okužbe. Mikrobi na zelo raznolike načine skušajo obiti obrambo gostiteljev. Imunski sistem mora biti prilagojen na vsakega od njih. Zaradi različne narave mikrobov so ob okužbah nekatere vrste obrambe pomembnejše od drugih. Določeni mehanizmi so bolj učinkoviti proti zunajceličnim, drugi pa proti znotrajceličnim bakterijam. Posebne zakonitosti … Preberite več >>

Verižna reakcija s polimerazo je relativno nova metoda sinteze nukleinskih kislin in vitro, s katero lahko v kratkem času eksponentno namnožimo določeni manjši odsek DNA ali RNA. Čeprav verižno reakcijo s polimerazo danes v diagnostični mikrobiologiji uporabljamo predvsem za dokazovanje številnih povzročiteljev okužb, je s kvantitativnimi različicami metode mogoče ugotoviti tudi količino določenega mikroorganizma v kliničnem vzorcu. Namen prispevka … Preberite več >>

Nedavno odkritje virusa hepatitisa C (HCV) je odprlo možnost etiološke razjasnitve večine primerov ne–A, ne–B–hepatitisa. Prvi diagnostični test za odkrivanje okužbe s HCV je temeljil na uporabi radioimunske metode in virusnega antigena C100–3. Test je bil hitro predelan v encimsko imunsko različico in že konec leta 1989 predstavljen kot HCV–encimso imunski test (ELISA) prve generacije. Z uvajanjem dodatnih virusnih antigenov  … Preberite več >>

Preizkušali smo 46 sevov Shigelle sonnei glede občutljivosti za sedem antimikrobnih snovi, ki so bili izolirani ob hidrični epidemiji šigeloze v Sloveniji v letu 1990. Ugotovili smo velike razlike glede občutljivosti. Z difuzijsko metodo nismo ugotovili nobenega seva, ki ni nil občutljiv za vse preskušane antibiotike. Rezultati so potrdili, da je pri morebitnem zdravljenju okužb s Shigello sonnei potrebno preizkušanje … Preberite več >>

Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je bolezen prebavil neznane etiologije, ki navadno traja vse življenje. Zanjo je značilen kroničen potek s pogostimi zagoni in vmesnimi različno dolgimi obdobji remisije. Ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen sta dve glavni obliki KVČB. Se vedno ni znano, ali gre za dve različni bolezni ali le za različen odgovor na številna vnetna dogajanja.… Preberite več >>

Peptična razjeda želodca in dvanajstnika sodita med najpogostejše bolezni človeštva. Vzro­ki nastanka globoke poškodbe sluznice so različni, med najpomembnejšimi je okužba s He­licobacter pylori in uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil. Okužba je pomemben etiološki dejavnik različnih bolezni zgornje prebavne cevi, tudi raka želodca. Prva priporočila za izkoreninjenje okužbe so bila sprejeta v večini držav in tudi Sloveniji že pred dobrim desetletjem. … Preberite več >>

Driska je eno najpogostejših obolenj, zaradi katerega ljudje iščejo zdravniško pomoč. Najpo­gosteje, kar v 90 %, je posledica okužbe s patogenimi črevesnimi bakterijami, virusi in parazi­ti. Najpogostejši in najbolj nevaren zaplet driske je dehidracija, ki pa jo lahko obvladamo z dokaj enostavnimi ukrepi. Driska je pri otroku še vedno pogost razlog za obisk zdravnika in sprejem v bolnišnico. Pri otrocih … Preberite več >>