Arhiv številk » 2010 » 4 »

Celiakija je sistemska bolezen, pri kateri povzroči uživanje glutena pri osebah z dednim nag­njenjem avtoimunsko vnetje. Je bolj pogosta, kot so domnevali včasih, in se lahko pojavi v ka­teri koli starosti. Poleg tipične klinične slike, za katero je značilna malabsorpcija pri dojenčkih in malčkih, se kaže lahko s številnimi neznačilnimi simptomi in znaki. Diagnosticiramo jo z ob­čutljivimi in specifičnimi krvnimi … Preberite več >>

V obdobju med septembrom 1989 in oktobrom 1990 smo pregledali 55 brisov sečnic bolnikov s klinično diagnosticirano akutno gonokokno okužbo z ljubljanskega območja. Iz pregledanih vzorcev smo izolirali 25 gonokoknih sevov in jim določili občutljivost za penicilin z difuzijsko ter z dilucijsko metodo na agarju ter sposobnost izdelovanja penicilinaze z jodometričnim in nitrocefinskim testom. Kljub temu da je bil prvi … Preberite več >>

Zaradi demografskih trendov in napredka v kirurgiji se zdravljenje z umetnimi sklepi v razvi­tem svetu povečuje. Ortopedska protetika s sklepnimi protezami omogoča neštetim bolnikom mobilnost in življenje brez bolečin ter tako korenito spreminja sodobno medicino. Okužbe umetnih sklepov so relativno redke, vendar predstavljajo najhujši zaplet tovrstnega zdrav­ljenja in predstavljajo velik delež zdravstvenih izdatkov. Raznovrstni mikrobi, ki povzročajo vnetja vsadkov, rastejo … Preberite več >>

Peptidni antibiotiki so po zgradbi zelo raznolika skupina antibiotikov. Poznamo linearne, ci­klične, takšne z dodatnimi kemijskimi substituentami, vezane v obroču ali na obroč, in takšne brez njih. Skoraj vsem skupna lastnost je njihova amfipatičnost. Primarna struktura linear­nih peptidnih antibiotikov pomeni niz aminokislin, ki si sledijo v zaporedju. Daljši monomerni peptidni antibiotiki ponavadi v vodni raztopini zavzamejo sekundarno strukturo alfa-helik- sa, … Preberite več >>

Izhodišča. Pri hudih poškodbah vranice z močno krvavitvijo lahko poškodovančevo življe­nje rešimo s splenektomijo. Po odstranitvi vranice je odpornost operirancev za okužbo zmanjšana. Najpogostejša je okužba s pnevmokoki. Zato moramo operirance primerno zaš­čititi. Najprimernejši način je preventivno cepljenje s 23-valentnim pnevmokoknim cepivom. Zanimalo nas je, ob katerem času ima cepljenje največji učinek. Proučevali smo naslednje možnosti: cepljenje tik pred splenektomijo, … Preberite več >>

Namen naše raziskave je bil določiti vrednost in diagnostični pomen testa blastnega preoblikovanja limfocitov pri lymski boreliozi. Primerjali smo laboratorijske rezultate z diagno­zami, ki so jih postavili zdravniki. Spremljali smo potek bolezni pri 213 preiskovancih, kate­rih kri je bila poslana na testiranje celične imuno­sti za Borrelio burgdorferi. Pri vseh obravnavanih bolnikih je klinična slika ustrezala tisti pri lymski boreliozi. … Preberite več >>

Človeški T-celični limfotropni virus tipa I (HTLV-I) uvrščamo v družino Retroviridae, poddružino Oncovirinae. Virion virusa HTLV-I se­stavlja virusna sredica, ki jo obdaja virusna ovojnica. Virusna sredica je sestavljena iz vijač­nega ribonukleotida in stožcu podobne beljako­vine. Ovojnica je zgrajena iz lipidnega dvosloja in dveh glikoproteinov – gp21 in gp46. Genom virusa HTLV-I je pozitivno usmerjena enovijačna molekula RNA. Zgrajen … Preberite več >>

Klopni meningoencefalitis je bolezen osrednjega živčevja, ki jo povzroča virus klop­nega meningoencefalitisa. Le-ta se v naravi ohranja s kroženjem med gostitelji (mali sesal­ci, divjad) in klopi. Pojavljanje klopnega menin­goencefalitisa je vezano na naravna žarišča, ki nihajo v aktivnosti. Naš namen je bil odkrivanje vrst in pogostosti okužbe malih sesalcev z viru­som klopnega meningoencefalitisa na območ­ju Gorjancev in Tenetiš. Z encimskoimunskim … Preberite več >>

Opredelitev genotipa virusa hepatiti­sa C (HCV) je pomembna v raziskovanju epide­miologije okužbe s tem virusom oz. za natančno spremljanje ter razjasnitev načina prenosa in šir­jenja okužbe. Zaradi spremenljivosti genoma in neenakomerne zemljepisne porazdelitve genoti­pov HCV je treba pred začetkom kakršnekoli epi­demiološke raziskave v vsaki državi preveriti učin­kovitost različnih tipizacijskih metod s pilotsko ra­ziskavo in ob tem ugotoviti tudi okvirno prisotnost … Preberite več >>

Okužba s HIV vzbudi protitelesni in citotoksični imunski odziv proti virusu. HIV se za­radi izjemne prilagodljivosti in spremenljivosti us­pešno izmika učinkoviti imunski zaščiti. Za raz­voj bolezni je verjetno odločilen imunski odziv neposredno po virusni okužbi. Močan in proti us­treznim virusnim molekulam usmerjen začetni imunski odziv omogoča dober dolgoročni nadzor nad virusom. Če je začetni imunski odziv neu­strezno usmerjen, se HIV … Preberite več >>

Med najpomembnejše povzročitelje endemskih mikoz, za katerimi zbolevajo tudi zdravi posa­mezniki z normalnim imunskim odgovorom, sodijo Histoplasma capsulatum, Blastomyces dermatitidis, Paracoccidioides brasiliensis in Coccidioides immitis. Za vse naštete glive je značilen temperaturni dimorfizem. Najdemo jih na omejenih geografskih področjih sveta in za okuž­bami z njimi zbolevajo ljudje, ki stalno ali začasno živijo na teh področjih. Ker je naravna eko­loška niša … Preberite več >>

Praživali iz rodu Cryptosporidium so za ljudi in živali patogeni paraziti. Povzročajo bolezen kriptosporidiozo, ki se kaže v akutni ali kronični driski. Kužne oblike parazita so izredno odpor­ne oociste, ki jih gostitelj izloča z blatom. Človek se z njimi okuži neposredno od okuženih ljudi in živali ali posredno z onesnaženo vodo in hrano. Uspešnega zdravila za zdravljenje kriptosporidioze zaenkrat še … Preberite več >>

Toksoplazmoza je zoonoza, ki jo povzroča zajedavec Toxoplasma gondii. Razširjena je povsod po svetu. Razširjenost okužbe med ljudmi je odvisna od izpostavljenosti ljudi oocistam, ki jih z iztrebki izločajo mačke, od prehrambenih in higienskih navad ljudi, ter od različnih podnebnih in zemljepisnih dejavnikov. Namen raziskave je bilo ugotoviti vpliv podnebnih in zemljepisnih dejavnikov na okuženost nosečnic z zajedavcem v … Preberite več >>

Virus hepatitisa D je eden izmed petih primarnih povzročiteljev virusnega hepatitisa. Je majhen, nepopoln virus, ki so ga nedavno uvrstili v rod Deltavirus. Virus hepatitisa D je satelitski virus, ki za razmnoževanje nujno potrebuje virus hepatitisa B. Zato se z njim lahko okužijo le osebe, ki so okužene z virusom hepatitisa B. Okužba z virusom hepatitisa D poteka lahko … Preberite več >>

Verižna reakcija s polimerazo (PCR) je razmeroma nova metoda sinteze nukleinskih kislin in vitro, s katero lahko v kratkem času pomnožimo določeni odsek DNA v velikem številu kopij. Čeprav je metoda stara šele nekaj let, je danes že nepogrešljiva na številnih področjih biomedicinskih raziskav. Namen našega članka je predstaviti tako teoretične osnove PCR in načine optimizacije metode kot tudi najbolj … Preberite več >>

V članku so opisani nekateri ključni mehanizmi, ki omogočajo imunskemu sistemu razločevanje med tumorskimi in zdravimi celicami. Rezultati mnogih raziskav kažejo, da limfociti T prepoznajo tumorske celice, vendar temu ne sledi ubijanje tumorskih celic. Opisane hipoteze skušajo pojasniti mehanizme tumorske tolerance. Tudi naravne celice ubijalke in makrofagi so zmožni razločevati med tumorskimi in zdravimi celicami. Način, kako prepoznajo tumorske celice, … Preberite več >>