Arhiv številk » 2016 » 4 »

Perkutana transtorakalna igelna biopsija in transtorakalna radiofrekvenčna ablacija sta interventna posega, ki predstavljata pomembno alternativo invazivnejšim kirurškim posegom v diagnostiki in terapiji pljučnih bolezenskih sprememb. Ena izmed najpogostejših slikovnih metod, ki se uporablja za vodenje obeh posegov, je računalniška tomografija. Izbira ustrezne igle in načrtovanje perkutane transtorakalne igelne biopsije sta predvsem odvisna od videza bolezenske spremembe in njene lokacije. Transtorakalna … Preberite več >>

Bolezni in poškodbe perifernega živčevja običajno diagnosticiramo z nevrološkim pregledom ter elektrodiagnostičnimi preiskavami. Periferne živce pa je mogoče pregledati tudi s slikovnimi preiskavami, od katerih se v zadnjem času posebej uveljavlja ultrasonografija. Ob ultrasonografskem pregledu perifernih živcev smo najbolj pozorni na ploščino prečnega preseka, ki je pri žariščnih nevropatijah zvečana na mestu utesnitve ali kompresijeter pri demielinizacijskihpolinevropatijah. Ultrasonografije je uveljavljena … Preberite več >>

Kronična črevesna ishemija je redek, a pomemben vzrok trebušne bolečine, saj se lahko zaplete z življenjsko ogrožajočimi akutnimi poslabšanji, ki vodijo v masivni infarkt črevesja in posledično smrt bolnika. Najpogostejši vzrok je aterosklerotična zožitev ali zapora ustij črevesnih arterij. Bolezen je zaradi močnih kolateral med arterijami dolgo časa asimptomatska, kasneje pa se pojavijo postprandialne bolečine, izguba telesne teže in strah… Preberite več >>

Gastrointestinalni stromalni tumorji (GIST) so mezenhimalni tumorji prebavil, ki so redki in predstavljajo približno 1 % vseh malignih tumorjev tega področja. Lahko se pojavijo kjerkoli vzdolž prebavil in so diagnostično zahtevnejši, saj večinoma ne kažejo značilnih znakov in simptomov. Za njih je značilno izražanje proteina CD117 (angl. cluster of differentiation), ki je hkrati tudi pomembna tarča za dodatno zdravljenje … Preberite več >>

Aortna stenoza je najpogostejša strukturna okvara srca. Zdravljenje aortne stenoze z zamenjavo aortne zaklopke predstavlja drugi najpogostejši poseg na srcu. Pri klasičnem kirurškem pristopu je potrebna sternotomija, splošna anestezija in zunajtelesni obtok, zato ta način zdravljenja ni primeren za vse bolnike. Da bi omogočili zdravljenje vsem bolnikom, so se razvije napredne kirurške in nekirurške tehnike. Kirurg lahko operira preko manjših … Preberite več >>

Akutni pankreatitis je nepredvidljiva bolezen z različno težkim potekom. Je ena najpogostejših bolezni prebavil, svetovna letna pojavnost pa se vztrajno povečuje. Glavni vzroki akutnega pankreatitisa so žolčni kamni in zloraba alkohola. Smrtnost je 5–10 %, pri hudi obliki pa tudi do 40 %. V prispevku je opisana najširše uporabljana klasifikacija akutnega pankreatitisa, tj. popravljena atlantska klasifikacija iz leta 2012. Predstavljena … Preberite več >>

Sindrom policističnih jajčnikov je endokrina motnja, ki prizadene 15–20 % žensk v rodnem obdobju. Zanjo je poleg motenj menstruacijskega ciklusa in znakov androgenizacije značilno večje tveganje za pojav prekomerne telesne mase. Pri nižanju in vzdrževanju telesne mase in energetskega ravnovesja je bistvenega pomena uravnavanje apetita in energetskega vnosa, ki ga zagotavlja komunikacija med odgovornimi centri v osrednjem živčevju in signali … Preberite več >>

Carolijeva bolezen je bila prvič opisana leta 1958. Zanjo so značilne razširitve intrahepatičnih žolčnih vodov. Obstajata dve različici bolezni: Carolijeva bolezen in Carolijev sindrom. Pri slednjem je poleg razširitev vodov prisotna tudi kongenitalna jetrna fibroza. Bolezen je tesno povezana z avtosomno recesivno policistično boleznijo ledvic. Nastane zaradi napačnega remodeliranja duktalne plošče. Simptomi so nespecifični in se v večini primerov pojavijo … Preberite več >>

Pulmonalna zaklopka ločuje iztočni trakt desnega prekata od pljučne arterije in v normalnih pogojih preprečuje vračanje deoksigenirane krvi iz pljučne arterije v desni prekat. Izmed vseh srčnih zaklopk je pulmonalna zaklopka najredkeje bolezensko spremenjena. Stenoza pulmonalne zaklopke je večinoma prirojena, insuficienca pulmonalne zaklopke pa je najpogosteje posledica perkutanega ali kirurškega zdravljenja izolirane pulmonalne stenoze ali Fallotove tetralogije. Bolniki s pulmonalno … Preberite več >>

Spremenjeno delovanje avtonomnega živčnega sistema je tesno povezano s patofiziologijo številnih bolezenskih stanj, kot so miokardni infarkt, srčno popuščanje in diabetična nevropatija, ali pa igra celo ključno vlogo v patogenezi nekaterih bolezni, kot so motnje srčnega ritma ali nenadna srčna smrt. Opazovanje delovanja avtonomnega živčevja nam prav zato lahko služi kot pokazatelj napredovalosti različnih patologij ali pa celo kot napovedni … Preberite več >>

Testiranje funkcijskih in strukturnih značilnosti arterij postaja klinično vedno bolj zanimivo. Razvitih je bilo več metod za neinvazivno merjenje endotelijske funkcije in arterijske togosti, ki so dovolj enostavne in primerne za vsakdanjo klinično uporabo, ne le v raziskovalne namene. V članku predstavljamo štiri metode, za katere menimo, da so trenutno najbolj uporabne in po svetu tudi največkrat uporabljene. Pri vsaki … Preberite več >>

IgA nefropatija je najpogostejši primarni glomerulonefritis pri odraslih, ki pogosto privede do končne ledvične odpovedi. V zadnjih letih je prišlo do pomembnih spoznanj o patogenezi bolezni in napredka v zdravljenju. Glavna patogenetska motnja bolezni je nastajanje molekule imunoglobulina A1 (IgA1), ki ima neustrezno glikirano centralno pregibno regijo, proti kateri se tvorijo avtoprotitelesa razreda IgG ali IgA. Prizadetost ledvic je posledica … Preberite več >>

Z izrazom športno srce označujemo fiziološke prilagoditve na srcu, ki so posledica dolgotrajne intenzivne telesne vadbe. Prilagoditve so funkcijske in strukturne. Odvisne so od intenzivnosti in vrste telesne vadbe, starosti, spola, velikosti in rase športnikov, pa tudi genske zasnove. Funkcijske prilagoditve se kažejo kot povišan tonus parasimpatičnega živčevja (vagusa) in se najpogosteje odražajo v bradikardiji v mirovanju. Z EKG pogosto … Preberite več >>

IZHODIŠČA. Sladkorna bolezen (SB) tipa 2 in rak dojk sta v razvitem svetu pogosti bolezni z nekaterimi skupnimi dejavniki tveganja. V literaturi je za pojasnitev povečanega tveganja za nastanek raka dojk pri bolnicah s SB tipa 2 predlaganih več patofizioloških mehanizmov, med njimi tudi zvišana koncentracija inzulina v krvi. Ker nekatere vrste zdravljenja SB tipa 2 zvišujejo koncentracijo inzulina v … Preberite več >>

Osnovni fiziološki namen športne klinične prehrane je vnos presnovnih substratov, ki zgotavljajo energetski in hranilni vnos v pravilni količini in ob pravem času glede na presnovne potrebe posameznega športnika. Energetske in hranilne potrebe športnika določajo presnovne značilnosti posameznika in presnovne zahteve vadbenih obremenitev (obseg, intenzivnost in vrsta telesna aktivnosti ali športa). Pri prehranski obravnavi športnikov si pomagamo s priporočili s … Preberite več >>

Dolgotrajna intenzivna redna telesna vadba povzroča na srcu fiziološke funkcijske in strukturne prilagoditve, ki jih imenujemo športno srce. Fiziološke spremembe lahko dajejo občasno enako sliko kot patološke spremembe pri (še) nepopolno izraženih ali zgodnjih oblikah kardiomiopatij (predvsem hipertrofični, dilatativni in aritmogeni kardiomiopatiji desnega prekata). Fiziološke spremembe lahko od patoloških večinoma ločimo s pomočjo osebne in družinske anamneze, kliničnega pregleda, demografskih … Preberite več >>