Nevrologija
Vrednotenje sprememb zaznavanja, ugotovljenih s psihofizikalnimi metodami
V članku smo opisali in ovrednotili dejavnike, ki vplivajo na rezultate psihofizikalnih preiskav, termometrije in vibrametrije. Zaznavni pragi so odvisni od različnih zunanjih in notranjih dejavnikov, ki jih moramo upoštevati…
Preberi več ›Lestvica za oceno kognitivnih sposobnosti bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo (ADAS-kog)
V prispevku predstavljamo lestvico za oceno kognitivnih sposobnosti bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Z lestvico merimo napredovanje bolezni, primerna pa je tudi za oceno učinka zdravil. Prejšnje lestvice so bile manj…
Preberi več ›Elektrofiziološke značilnosti delovanja dolgih senzoričnih prog in internevronskih sistemov hrbtenjače – intraoperativni monitoring hrbtenjače
V nalogi obravnavamo elektrofiziološke značilnosti dolgih senzoričnih prog in internevronskih sistemov hrbtenjače bolnikov, ki so bili operirani na hrbtenjači. Uporabili smo metodo intraoperativnega nevromonitoringa s somatosenzoričnimi izvabljenimi potenciali, ki je…
Preberi več ›Dihanje pri bolnikih z mišičnimi in živčno-mišičnimi boleznimi
Članek govori o dihalni funkciji bolnikov z mišičnimi in živčno-mišičnimi boleznimi. Opisane so posledice oslabelosti dihalnih mišic, kot so nenormalne vrednosti pljučnih funkcijskih testov, spremenjena frekvenca dihanja, neučinkovit kašelj, dihanje…
Preberi več ›Vidni evocirani potenciali in elektrofiziološko ocenjevanje vidne poti
Podane so osnove vidnih evociranih potencialov. V prvem delu so povzete anatomske in fiziološke osnove električne aktivnosti nad vidnim predelom možganske skorje, opisana je tehnika snemanja vidnih evociranih potencialov, značilnosti…
Preberi več ›Nevrofiziološka opredelitev delovanja perifernega živčevja pri maničnodepresivnih bolnikih, zdravljenih z litijem
V raziskavi smo želeli opredeliti vpliv zdravljenja z litijem na delovanje perifernega živčevja, tako da smo primerjali rezultate elektrofizioloških meritev dveh skupin bolnikov in skupine zdravih prostovoljcev. V prvi skupini…
Preberi več ›Preprečevanje možganske kapi
Možganskožilne bolezni so po pogostnosti v razvitih deželah kot tudi v Sloveniji tretji vzrok smrti in najpogostejši vzrok invalidnosti. Epidemiološke raziskave kažejo, da je možno s preventivnimi akcijami pomembno zmanjšati…
Preberi več ›Logopedska obravnava bolnikov s Parkinsonovo boleznijo
Parkinsonova bolezen je degenerativna nevrološka bolezen, ki pri svojem napredovanju pogosto prizadene sposobnosti sporazumevanja (verbalnega, neverbalnega, pisnega). Te motnje so prisotne pri polovici oziroma pri treh četrtinah bolnikov. Pogost spremljevalec…
Preberi več ›Benigni mioklonus v spanju pri novorojenčkih
Mioklonus, ki se pojavlja zgolj v spanju pri sicer zdravem novorojenčku, je lahko benigni pojav. V članku avtorja razpravljata o patofiziologiji in o vrstah mioklonusa pri novorojenčkih in dojenčkih ter predstavljata…
Preberi več ›Obnova občutljivosti v področju prerezanega živca, od strani prišitega na nepoškodovani živec
Če po poškodbi perifernega živca njegovega proksimalnega krna ni na voljo, potem je prišitje njegovega distalnega krna na nepoškodovani sosednji živec edina možnost za morebitno obnovo njegove funkcije. Znana je samo…
Preberi več ›Pomen povečane plazemske koncentracije adrenalina pri bolnikih v zgodnji fazi ishemične možganske kapi
Obravnavali sva 30 bolnikov z ishemično možgansko kapjo prvih 21 dni po nastopu simptomov. Zanimala naju je dinamika plazemske koncentracije noradrenalina, adrenalina in nevrološkega stanja bolnika ter njihova medsebojna povezava.…
Preberi več ›Višja živčna dejavnost
Prispevek z nevrološkega stališča pregledno prikazuje tako imenovane višje živčne dejavnosti in njihove motnje. Poda kratek zgodovinski pregled, pa tudi sodobne poglede na medsebojno povezanost določene živčne dejavnosti in anatomije…
Preberi več ›Kako izboljšati kvaliteto življenja pri bolnikih s parkinsonizmom?
Patomorfološka osnova parkinsonizma je propadanje dopaminskih nevronov v kompaktnem delu črne substance, kar povzroči pomanjkanje dopamina v striatumu. To privede do nastanka klasičnih motoričnih znakov (tremor, rigidnost, akinezija, motnje ravnotežja).…
Preberi več ›Razmerje med aktivnostjo simpatika in parasimpatika pri testu z nagibno mizo
Uvod. Nevrokardiogena sinkopa je najpogostejša oblika prehodne izgube zavesti,ki nastane zaradi neustreznega proženja Bezold-Jarischovega refleksa. Vzrok je najpogosteje pokončni položaj telesa. S tehniko spektralne analize variabilnosti srčnega ritma so dokazali,…
Preberi več ›Uporaba termotesta
Pri šestih skupinah bolnikov (s sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2, s primarnim Sjögrenovim sindromom, z različnimi perifernimi nevropatijami, s siringomielijo in z multiplo sklerozo) smo s sodobnimi nevrofiziološkimi…
Preberi več ›Izvor acetilholinesteraze v živčno-mišičnem stiku sesalca
Molekularni mehanizmi nastajanja sinaps so ena od osrednjih tem modernih nevrobioloških znanosti. Acetilholinesteraza (AChE) je encim, ki katalizira hidrolizo acetilholina in tako prekine holinergičen prenos signala v živčno-mišičnem stiku (ŽMS).…
Preberi več ›Alzheimerjeva bolezen – uganka staranja
V zadnjem času se je zanimanje za Alzheimerjevo bolezen po svetu močno povečalo, saj predstavlja najpogostejši vzrok za demenco v populaciji starostnikov. Raziskovanje te bolezni se je pričelo že v…
Preberi več ›Vpliv antropomorfoloških dejavnikov na lastnosti somatosenzoričnih evociranih potencialov medianega živca
Somatosenzorične evocirane potenciale v pediatriji v Sloveniji uporabljajo že vrsto let. V naši raziskavi smo merili somatosenzorične evocjrane potenciale po draženju medianega živca. Želeli smo določiti meje normalnih vrednosti za…
Preberi več ›Ali lahko umremo od strahu?
Povezave med stresom in nenadno srčno smrtjo ne podpirajo le anekdotična poročila, temveč tudi eksperimentalni, epidemiološki in klinični podatki. Nevrokardiologija je novo, interdisciplinarno področje medicine, ki raziskuje povezave med čustvi,…
Preberi več ›Drget kortikospinalne proge
Pri 14 zdravih prostovoljcih smo preučevali učinkovitost nadzora kortikospinalne proge nad spinalnimi motonevroni, ki pripadajo mišicam zgornjega uda. Domnevali smo, da je nadzor nad motonevroni distalnih mišic učinkovitejši. Motorično možgansko…
Preberi več ›