Arhiv številk » 2012 » 3-4 »

Biološka zdravila se od klasičnih zdravil razlikujejo predvsem po večji molekulski masi, kompleksnejši tridimenzionalni zgradbi, molekulski heterogenosti in imunogenosti. Njihova poglavitna značilnost je specifičnost delovanja, zaradi česar netarčna tkiva ostanejo bolj ali manj nespremenjena, če ne vsebujejo enakih signalnih molekul kot tarčno tkivo. Zato so še pred leti biološka zdravila veljala za najvarnejša. V različnih raziskavah stranskih učinkov so odkrili … Preberite več >>

Karcinom nosnega žrela je v slovenskem prostoru, podobno kot drugod v zahodnem svetu, redka bolezen. Zaradi etiopatogenetskih povezav med virusno okužbo, razvojem raka in imunskim odgovorom gostitelja predstavlja karcinom nosnega žrela enkraten tumorski model za najrazličnejše raziskave. Kompleksnost anatomije nosnega žrela in njegovih odno­sov do okolnih struktur odločilno opredeljuje možnosti zdravljenja in izpostavlja radioterapijo kot ključno obliko zdravljenja. To naj … Preberite več >>

Prilagoditev na višino in telesni napor na višini sta fiziološko zelo zahtevna. Pri telesnem napo­ru na višini z normalno prehrano težko zadostimo potrebam telesa po hranilih in tekočini. Neustrezen odziv telesa z žejo in lakoto še dodatno prispeva k hitri dehidraciji in izgubi telesne teže na višini, če posebej ne pazimo na zadosten vnos hranil in tekočine. Dehidraci­ja še poslabša … Preberite več >>

Rak dojke je pereč zdravstveni problem, saj je v Sloveniji najpogostejša vrsta raka pri ženskah in tudi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. V diagnostiki raka dojke se je v številnih usta­novah v svetu in tudi pri nas uveljavil t. i. trojni pristop, ki vključuje klinični pregled, rentgensko slikanje dojk (mamografijo) in aspiracijsko biopsijo s tanko iglo (ABTI), pri kateri s … Preberite več >>

V tujini so počasi začeli opuščati rutinske preglede pri zdravniku onkologu, saj je malo dokazov, da le-ti vplivajo na bolnikovo preživetje in kakovost življenja. Da bi osvetlili bolnikovo doživ­ljanje kontrolnih pregledov, smo anketirali 148 bolnikov s potrjeno diagnozo rakave (maligne) bolezni, ki so že več kot pet let v remisiji. Zanimalo nas je njihovo doživljanje kontrolnih pre­gledov. Predvsem smo si … Preberite več >>

Rak jajčnika je glavni vzrok smrti med ginekološkimi raki. Zgodnja diagnoza je prej stvar naključja kot znanstvenega dosežka. Naše možnosti za izboljšanje 5-letnega preživetja bi bile boljše, če bi lahko zgodaj odkrivali oz. diagnosticirali mejno maligne tumorje. Objavljene so diagnostične metode, ki so sicer nespecifične. Zdi se, da sta določevanje vrednosti tumorskega označevalca CA 125 v serumu in ultrazvočna preiskava … Preberite več >>

Gastrinom je tumor, ki sta ga prvič opisala kirurga Zollinger in Ellison leta 1955. Osnovna značilnost te bolezni je endokrini tumor prebavil, ki izloča gastrin, prekomerno izločanje želodčnega soka in ponavljajoče se razjede želodca, dvanajstnika in začetnega dela tankega črevesa. Prikazan je primer 49-letne bolnice, pri kateri smo leta 1982 ugotovili dva jetrna tumorja, velika 10 in 6 cm, ležeča … Preberite več >>

Vzrokov razvoja raka jajčnikov ne poznamo. Nekatere ženske imajo povišano tveganje za nastanek te nevarne bolezni, ki je najpogostejši vzrok smrti med ginekološkimi raki. Rak se najpogosteje razvije iz celic površinskega epitelija jajčnikov. Iz njih lahko nastanejo različne histološke vrste raka. Razlikujemo serozne, mucinozne, endometrioidne, svetlocelične, mešane, nediferencirane in neklasificirane rake ter maligne Brennerjeve tumorje jajčnikov. Z ozirom na stopnjo … Preberite več >>

Razlikujemo zdravljenje primarnega raka dojk in zdravljenje ponovitev, ki so lahko lokoregionalne ali sistemske. Večino primarnih rakov dojk zdravimo kombinirano, tj. e z operacijo, obsevanjem in zdravili. Operacija primarnega raka je lahko radikalna, pri njej dojko odstranimo v celoti, ali pa dojko konservirajoča. Pazdušna limfadenektomija je obvezen sestavni del operacij zaradi primarnega raka dojk, obsevanje obvezen sestavni del zdravljenja po … Preberite več >>

Tumorski označevalec CA 125 so odkrili z uporabo označenih monoklonskih protiteles v večjih količinah v serumu bolnic z epiteljiskim ovarijskim karcinomom. V članku so našteta tkiva, v katerih so dokazali CA 125 (cancer antigen 125, tumor spremljajoči antigen 125) normalno in ob tumorski degeneraciji, telesne tekočine, v katerih so ozmerili antigen, opisani so različni vzroki za povečanje serumske koncentracije CA … Preberite več >>

Rak je na drugem mestu kot vzrok smrti pri otrocih do 15 let starosti, za nesrečami. V primerjavi z rakom pri odraslih, kjer so najpogostejši karcinomi, obolevajo otroci za levkemijo in za embrionalnimi tumorji mezenhimskih tkiv. Ti so občutljivejši za kemoterapijo, pa tudi otroški kostni mozeg se obnavlja bolje od odraslega, tako da so uspehi zdravljenja pri otrocih boljši kot … Preberite več >>

Opisana in razložena je mamografija – rentegnsko slikanje dojk. Opisan je rentgenski aparat, rentgenski pribor, rentgenska tehnika, navedene so tehnične zahteve za opravljanje mamografije, ki jih zahteva Evropska skupnost. Prikazane so indikacije in kontraindikacije za preiskavo.… Preberite več >>

Najpogostejši znak raka endometrija je krvavitev po menopavzi. Nekatere ženske v zgodnjih stadijih raka nimajo simptomov bolezni. S kliničnim pregledom lahko ugotovimo predvsem napredovale oblike raka. Zgodnje oblike raka ugotavljamo s histeroskopijo in abrazijo, ki je še vedno zlati standard diagnoze te bolezni. Ultrazvok omogoča dokaj zanesljivo oceno pri­zadetosti stene maternice in razširjenosti malignega tkiva v trebušni votlini. Enako velja … Preberite več >>

Rak debelega črevesa in danke je po pogostnosti v Evropi na drugem mestu ter hkrati tudi drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Tudi v Sloveniji je pojavnost raka debelega čreve­sa visoka in se še zvišuje. Preživetje bolnikov, ki so zdravljeni zaradi te bolezni, se podaljšuje in se tudi pri nas približuje preživetju bolnikov v razvitejših državah. Problem pa še vedno … Preberite več >>