Arhiv številk » 2004 » 1 »

Sinhrona prekatna stimulacija (VDD) je alternativa sekvenčno preddvorno-prekatni stimu­laciji (DDD) pri bolnikih s preddvorno-prekatnim blokom in normalno funkcijo sinusnega vozla. Pri spodbujevalnikih tipa VDD in DDD smo primerjali zaznavanje preddvorov, prag prekatne stimulacije, preddvorno-prekatno usklajenost ter impedanco stimulacije in kako­vost življenja. Preveriti smo želeli tudi hipotezo, da med spodbujevalniki tipa VDD in DDD obstajajo razlike, ki so pomembne glede zanesljivosti … Preberite več >>

Parodontalna bolezen je najbolj razširjena kronična vnetna bolezen ljudi. Začetek in razvoj vnetja obzobnih tkiv je pogojen s številom in vrsto mikroorganizmov v plaku ter z vnetno imunološkim odgovorom organizma. Raziskave s pomočjo analitične epidemiologije in mole­kularne biologije v zadnjem desetletju so pokazale, da vnetni proces v obzobnih tkivih ne ogroža samo obstoja zob, ampak lahko doprinese tudi k razvoju … Preberite več >>

Celjenje kostne rane, ki nastane pri puljenju zoba, se konča približno 60 dni po puljenju. Dobro zakostenevanje predstavlja čim bolj ohranjena višina alveolarne kostnine ter podobna gostota novonastale kostnine okolišnji kostnini. V raziskavi smo klinično in rentgenološko ocenili zakostenevanje zobne alveole dva meseca po puljenju. Za analizo višine zakostenevanja alveole smo uporabili geometrijsko analizo za primerjavo dveh rentgenogramov. Rentgenogram zoba … Preberite več >>

V tujini so počasi začeli opuščati rutinske preglede pri zdravniku onkologu, saj je malo dokazov, da le-ti vplivajo na bolnikovo preživetje in kakovost življenja. Da bi osvetlili bolnikovo doživ­ljanje kontrolnih pregledov, smo anketirali 148 bolnikov s potrjeno diagnozo rakave (maligne) bolezni, ki so že več kot pet let v remisiji. Zanimalo nas je njihovo doživljanje kontrolnih pre­gledov. Predvsem smo si … Preberite več >>

Maligni melanom je zelo maligen tumor, rezultati zdravljenja pa so slabi. Povsod po svetu je njegova pojavnost v porastu. Svetlobno površinska mikroskopija je nova, neinvazivna diagnostična metoda, ki omogoča razpoznavo atipičnih (displastičnih) nevusov, ki so pogosti prekurzorji malignega melanoma, in znamenj, ki že kažejo najzgodnejše znake maligne alteracije mnogo prej kot običajni klinični pregled. Glavni namen raziskave je bil torej … Preberite več >>

Ateroskleroza je počasi napredujoča degenerativna bolezen arterijske stene. Na njen nastanek in hitrost napredovanja vplivajo številni dejavniki tveganja, med katere sodi tudi kajenje. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali imajo klinično zdravi kadilci morfološke spremembe arterijske stene, in oceniti akutni in kronični vpliv kajenja na hemodinamske lastnosti perifernih arterij. V ta namen smo z ultrazvokom merili debelino intime-medije karotidnih arterij … Preberite več >>

Nasilje je v sodobni družbi vse bolj prisotno. Posledice se kažejo v visokem številu poškodb in smrtnosti, zaradi česar nasilje postaja tudi velik javnozdravstveni problem. Za raziskavo sem se odločila zaradi dejstva, da je nasilno vedenje pri mladostnikih tudi pri nas vse bolj razširjeno, ter zaradi vpliva medijev, ki prek svojih izraznih možnosti oblikujejo način človekovega dojemanja sveta. Glede na … Preberite več >>

Razlikovanje med motoričnimi in senzibilnimi živčnimi snopiči je pomembno za doseganje ćim boljših rezultatov zdravljenja prekinjenih perifernih živcev. Uveljavlja se razlikovanje s histokemičnimi metodami, zlasti na osnovi barvanja po Karnovskem. Te metode trajajo vsaj 45 minut. Naš namen je bil skrajšati čas barvanja, da bi omogočili uporabo metode med operacijo. Proučili smo vpliv časa barvanja, temperature in sestavin inkubacijske raztopine … Preberite več >>

V tej raziskovalni nalogi smo želeli določiti nekatere geometrijske parametre človeškega okolčja, ki pomembno vplivajo na kolčni sklepni tlak. V ta namen smo z uporabo računalniško podprtega sistema analizirali standardne anteriorno-posteriorne rentgenograme okolčja 79 zdravih odraslih žensk in 21 zdravih odraslih moških. Pri analizi podatkov smo uporabili deskriptivne statistične metode. Primerjali smo žensko in moško okolčje. Med drugim smo ugotovili, … Preberite več >>

V diagnostiko celiakije poskušamo vpeljati serumske označevalce, ki bi nadomestili ali dopolnili biopsijo sluznice tankega črevesa. Na otroškem oddelku mariborske bolnišnice določamo antigliadinska (AGA-IgA ter AGA-IgG) in antiendomizijska protitelesa. Želeli smo ugotoviti, kako zanesljivo omenjeni serumski označevalci celiakije pokažejo stanje črevesne sluznice. Pregledali smo dokumentacijo 74 otrok, pri katerih je bila opravljena biopsija sluznice tankega črevesa in so imeli istočasno … Preberite več >>

Sladkorna bolezen je pomemben dejavnik tveganja za aterosklerozo. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali imajo mladi bolniki s sladkorno boleznijo po nekaj letih trajanja sladkorne bolezni, ko še nimajo kliničnih znakov žilnih bolezni, že prisotne določene funkcijske in morfološke spremembe v steni perifernih arterij. Merili smo sposobnost razširitve brahialne arterije med provokacijskimi testi (med hiperemijo, po gliceriltrinitratu) in debelino intime-medije … Preberite več >>

V poskusih na živalih so ugotovili, da je možnost za okužbo z Borrelio burgdorferi, povzročiteljem Lymske borelioze, v prvih 24 urah prisesanosti okuženega klopa zanemarljiva in da se začne strmo povečevati šele, kadar je klop prisesan 48 ur in več. Preveriti smo želeli, ali to velja tudi pri ljudeh. Raziskava je prospektivna. Pregledali smo bolnike, ki so bili julija in … Preberite več >>

Arterijska hipertenzija je pomemben dejavnik tveganja za aterosklerozo. Bolniki z arterijsko hipertenzijo imajo poleg povišanega krvnega tlaka še veliko drugih dejavnikov tveganja, saj je povišan krvni tlak del presnovno endokrinega sindroma. Zato so ti bolniki še toliko bolj ogroženi. Pomembno je zgodnje odkrivanje sprememb, ki spremljajo aterogenezo, saj so preventivni ukrepi v tem obdobju najuspešnejši. Zanimale so nas predvsem spremembe … Preberite več >>

Pri 17 bolnikih po možganski kapi smo proučevali značilnosti odzivanja posamičnih motoričnih enot na neinvazivno magnetno draženje motorične možganske skorje. Odzive bolnikov smo želeli primerjati z odzivi zdravih preiskovancev. Meritve smo opravili v mišicah abduktorju mezinca in bicepsu brahi. Spremembe verjetnosti proženja hrbtenjačnih motonevronov na draženje smo prikazali v obliki frekvenčnih histogramov podražljajne verjetnosti proženja in grafov kumulativnega seštevanja. Za … Preberite več >>

V raziskavi smo skušali ugotoviti, ali je spreminjanje intervala QTc pri bolnikih s svežim srčnim infarktom odvisno od uspeha trombolitičnega zdravljenja. V raziskavo smo vključili 46 bolnikov s svežim srčnim infarktom, pri katerih smo ob sprejemu in 2.,12., 24., 48., in 96. uro po začetku zdravljenja spremljali dolžino intervala QTc v elektrokardiografskih odvodih, ki so ustrezali mestu svežega srčnega infarkta. … Preberite več >>

Glavobol po punkciji dure je najpogostejši zaplet subarahnoidne regionalne anestezije. Na pogostnost pojavljanja vplivajo starost in spol bolnikov, velikost (premer) punkcijske igle in številni drugi dejavniki, o vplivu katerih pa v tuji literaturi najdemo nasprotujoče si trditve. V najini raziskavi sva hoteli ugotoviti, kakšna je pogostnost glavobolov po punkciji dure na Inštitutu za anesteziologijo Kliničnega centra v Ljubljani, kako nanjo … Preberite več >>